Zavod za kiparstvo

V Zavodu se posvečajo promociji klasičnega in sodobnega kiparstva v Sloveniji. Kot vezni člen povezujejo kiparje, ljubitelje umetnosti in zbiratelje umetniških del.

Zavod za kiparstvo je zasebni zavod s statusom zavoda v javnem interesu. V Zavodu se posvečajo promociji klasičnega in sodobnega kiparstva v Sloveniji. Kot vezni člen povezujejo kiparje, ljubitelje umetnosti in zbiratelje umetniških del. Preko organizacijskih in promocijskih dejavnosti si prizadevajo, da kiparstvo na Slovenskem v primerjavi s preostalimi likovnimi zvrstmi enakovredno vstopa na razstavna prizorišča, trg umetniških del in v zavest širše javnosti. Njihova dejavnost zajema predvsem predstavitev kiparjev na razstavah, v zadnjem času pa sodelujejo tudi na umetniških sejmih, kjer lahko po bližje spoznate uveljavljene akademske kiparje in tiste, ki na umetniški trg šele stopajo.

Predstavljajo kiparje: Kristino Rutar, Nino Koželj, Jiřija Bezlaja in Marjana Dreva (s cikli Pojavnice, Je ena krava, Poletje, Ker je par več kot dvojica).

Jiři Bezlaj,
rojen 1949 v Ljubljani, je kipar, pesnik in esejist ter nekdanji profesor likovnega pouka na Bežigrajski gimnaziji. V letu 2009 je Zavod za kiparstvo izdal njegovo prvo monografijo z besedili Miklavža Komelja in Petje Grafenauer. Kipar ustvarja v kamnu, bronu, glini. Živi in deluje v Ljubljani.

O svojem delu je za Mladino (13. 5. 2010) povedal: 'To, kar je v mojem kiparstvu najpomembnejše, je moj dialog s kamnom. Na milijone let je zorel v zemlji in nekatere šole vzhodnjaške alkimije verjamejo, da na koncu svojega razvoja dozori v zlato. Zaradi svoje trdnosti in nepremičnosti je v nekaterih kulturah predstavljal simbol večnega, absolutnega Jaza. Tri desetletja se že trudim prodreti v zakonitosti njegove rasti, v skrivnosti njegovega notranjega življenja, v njegove intimnosti in pozorno prisluhniti njegovi modrosti. Struktura kamna, barva, prepredenost z žilami in ostanki fosilnega življenja v njem pogojujejo obliko mojih kipov in jim sugerirajo vsebino. Mesena sivorožnata barva apnenca iz Lesnega Brda je botrovala nastanku skulptur fosiliziranih kosti in živalskih teles v ciklih Fragmenti in Žrtvovanje ter grotesknih torzov v ciklu Favnovo popoldne. Prav tako mesena barva tega kamna, bolj kot sama oblika, vzbuja erotične asociacije v mojem zadnjem ciklu Poletje. Skoraj brez pretiravanja bi lahko rekel, da sem predvsem prevajalec, ki poskuša skrivno govorico kamna prevesti v lažje razumljiv jezik oblik.'

Marjan Drev
je rojen leta 1955 v Celju. Diplomiral je leta 1980 na ALU v Ljubljani, Oddelek za kiparstvo, pri prof. Z. Kalinu, S. Tihcu in Dušanu Tršarju. Leta 1982 je na isti ustanovi zaključil kiparsko specialko (magisterij) pri prof. D. Tršarju. Ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Ukvarja se s kiparstvom in likovno teorijo. Živi in ustvarja v Skokah pri Mariboru. Je član ZDSLU in DLUM.

Marjan Drev svoja dela oblikuje s čistimi geometrijskimi sredstvi, s katerimi doseže harmonijo in disharmonijo, podobno kot pri glasbi. Kiparske pare ustvarja na podlagi ravnovesja med vboklinami in izboklinami, ki predstavljajo tudi spolno razliko med objektoma. Ob tem tvori "prvotna" oblika s svojo "protiobliko" celoto, kar pomeni, da lahko ena oblika preide v drugo in obratno. To skladje oblik se izraža tudi pri parih skodelic in čajnikov, ki se med sabo dopolnjujejo in tvorijo neločljivo celoto, tvorijo par. Ali kakor je zapisal avtor: Ker je par več kot dvojica.

Nina Koželj
je absolventka likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ob študiju je doslej sodelovala na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, zadnja razstava »Je ena krava« v Galeriji Zavoda za kiparstvo pa je njena že sedma samostojna razstava. Kot je zanjo zapisal profesor Črtomir Frelih, jo lahko uvrstimo med avtorje, ki obvladajo skoraj nepregledno število likovnih tehnik in postopkov, tako da ima tehnični izbor pri njej vedno tehtno konceptualno osnovo. Deluje na področjih kiparstva, grafike, fotografije, posveča pa se tudi pedagoškemu delu.

Z najnovejšimi deli z razstave Je ena krava se Nina Koželj poigrava z vprašanjem humorja, saj, kot pravi sama, njena dela služijo zabavi. Z njimi ne poskuša učiti, pridigati ali moralizirati, temveč preprosto ustvarjati nekaj, kar se ji zdi zabavno. Privlačila jo je ideja o masi malih krav, ki se sprehajajo povsod, so med nami, čepijo na čudnih mestih, pod čudnimi koti. In prav ta banalnost se ji zdi smešna. Kljub temu pa so njene ideje likovno zelo čiste. Nastali objekti so preprostih oblik, pisanih barv, posejani s kravami.

Kristina Rutar
je rojena 1989 v Šempetru pri Novi Gorici. Od leta 2008 je študentka likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je aktivna na področju keramike pod mentorstvom prof. Mirka Bratuša in grafike pod mentorstvom prof. Bojana Kovačiča. Njena dela nastajajo predvsem na vretenu. V začetku so nastajala iz nizkotemperaturnih glin, v zadnjem letu pa se je pod mentorstvom Vesne Vidrih preusmerila na kamenino in porcelan. Sodelovala je na več žiriranih skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini.

Pojavnice so kiparski objekti različnih barv, materialov in oblik. Tanka stena iz porcelana se pojavlja skupaj s trdno mrežo iz titana, hrapava površina se izmenjuje z gladko, predrtine razgibajo obličje telesa. Na kipih se pojavijo tudi risbe, starodavne pismenke, ki izhajajo iz Kristinine grafične dejavnosti. Pojavnice pritegnejo s svojo eleganco ali nežno predrto strukturo, tudi ko gre za izdelke v titanu.

VEČ FOTOGRAFIJ