KOLEKTIV 22

Sestrsko-bratska naveza Kolektiv predstavlja ljudi s skupnimi cilji in idejami. 22 je letnica rojstva njihove stare mame Tončke, ki je odraščala v vasici pod Julijskimi Alpami blizu meje z Italijo. Tam so v Trstu skrivaj kupovali dobro kavo.

 
1. KDO STE?
Kolektiv 22, pražarna kave. Polona in Gaber, sestrsko-bratska naveza iz vasi pod Stolom, blizu Julijskih Alp.

2. KAKO SE JE ZAČELA VAŠA ZGODBA?
Začelo se je z idejo o kavarni, že kakih 10 let nazaj. Z bratom sva se pogovarjala, da bi bilo fino imeti kavarno nekoč – ko bova dovolj zrela za to. Lani je Gaber pomislil, da bi bilo lažje začeti s pražarno – in tudi bolj smiselno, saj tako kavna zrna lahko spoznava res od blizu, kar nama bo pri kavarni prišlo še kako prav. Tako sem (Polona) leta 2016 spražila prva zrna kave. Pražila sem jih eno leto preden sem jih bila pripravljena nuditi širši množici.

3. LAHKO NA KRATKO OPIŠETE PROCES NASTAJANJA VAŠIH IZDELKOV?
Nadenem si predpasnik, ki ga je posebej zame naredila prijateljica Petra. Stehtam določeno količino kave in prižgem pražilnik – boben, kjer se praži kava, je potrebno najprej ogreti – kot pečico pred peko peciva. Ko pride do določene temperature, vsujem kavna zrna v boben, kjer se pražijo in vrtijo. To je kar glasen proces in vonjave kar močne. Kava se praži zelo kratek čas. Odvisno od zrna. Ampak nekje od 8 do 12 minut. Raje imam svetlo in srednje temno praženo kavo, zato nikoli ne grem preko 12 minut. Med samim praženjem je potrebno biti prozoren na temperaturo, zrak, ki gre skozi boben zrn, vmes je potrebno zrna opazovati – njihovo barvo, njihov vonj. Ko je rezultat zadovoljiv, se jih vsuje iz bobna, potem pa se morajo zrna nekaj časa hladiti. Zrna tudi ročno pregledam in izberem ven tiste, ki so pretemno spraženi. Ko so pripravljeni za pakiranje, jih spakiram glede na naročila in pošljem po pošti.

4. KAJ VAS NAVDIHUJE PRI DELU? OD KOD ČRPATE IDEJE?
Navdihuje naju stara mama Tončka. Stara je letos 96 let, pa še vedno vse počne sama. Še piškote vsak teden speče. Pravi, da jih bo tudi za Artish spekla! Močno naju podpira tudi cela družina in prijatelji – brez tega enostavno ne bi šlo. Ideje črpava od marsikoga – velikokrat od prijateljev, ki so razni umetniki, ali pa od kavarn, ki so nama všeč, tudi iz poezije, estetike nasploh.

5. VAŠ USTVARJALNI VZORNIK?
Če se lahko ponoviva, bo to kar mama Tončka. Sicer ni pražila kave, vendar je za naju v dobrem in slabem, vedno.

6. KAKŠEN MORA BITI PROSTOR, KJER USTVARJATE?
Pražarno imamo v vasici pod Stolom. Bivša garaža, predelana za potrebe pražarne. Torej umivalne površine, dovolj zračenja, dovolj svetlobe.

7. NAJTEŽJI DEL PRI VAŠEM DELU? JE TO IZDELEK SAM ALI POTEM CELOTEN PROCES PROMOCIJE, PRODAJE, PRIDOBIVANJA NOVIH STRANK IPD.?
Oboje. Samo praženje zahteva precejšen know-how, vendar je promocija in prodaja zelo zahteven del. Veliko ljudi namreč še vedno ne ve, da kava ni zgolj kava, kompleksna in zanimiva. Vrst je toliko, da bi lahko sam o tem govorili cel dan in še dlje.

8. KDO SO VAŠI GLASNIKI (= STRANKE)?
Velik del so ljudje, ki so prej pili kavo iz bližnje trgovine, ko pa so poskusili našo, so pri naši ostali. To nama veliko pomeni, saj je to znak, da so se ljudje pripravljeni o kavi tudi kaj naučiti, le ne vedo, kje začeti. Je pa kar nekaj takih, ki točno vedo, kakšna bi kava »morala« biti in se z veseljem vračajo.

9. BI SI ŽELELI, DA TVOJE IZDELKE UPORABLJA TUDI KDO OD ZNANIH OSEB? 
Vsak, ki ima našo kavo rad, je del Kolektiva. Zato nimava nekih posebnih želja, da bi jo kdo specifično pil – želiva si le, da bi lahko najino odkrivanje kave čimbolj razširila.

10. ALI TUDI SAMI UPORABLJATE IZDELKE, KI JIH USTVARITE?
Seveda, Kolektiv 22 vsak dan. Tudi druge, ampak našo vsaj 1x na dan.

11. ALI SODELUJETE TUDI Z DRUGIMI USTVARJALCI?
Predvsem sodelujem s Pcakes, v smislu slaščic za kakšen dogodek in fotografijami, s fotografi Tjašo Kikelj in Tilnom Miklavičem, naša kava pa se prodaja tudi pri Cuckoo Cups, zato smo na ARTishu kar skupaj na stojnici, ker gredo lončki in kava z roko v roki lepo skupaj.

12. NA KAJ STE NAJBOLJ PONOSENI PRI SVOJEM DELU?
Na to, da sva začela res na začetku, sama in se lotila tega brez posebnega predznanja.

13. KAKŠNI SO NAČRTI ZA PRIHODNOST?
Kavo želiva predstaviti še širši publiki. Zato si želiva kavo ponuditi tudi v kavarnah. Želiva si, da bi več kavarn zanimalo, kakšno kavo ponujajo. Sanje o kavarni pa ostajajo, ostalo pa naj ostane skrivnost.

14. NAJBOLJ NORA DOGODIVŠČINA V VAŠEM ŽIVLJENJU.
Zame (Polona) sigurno, ko sem šla sama na drug konec sveta za eno leto – na Kitajsko. Takrat jezika še skoraj nič nisem znala. V upanju, da se bom že nekako znašla, sem se znašla v 10-milijonskem mestu, kjer nisem poznala nikogar. Res je bilo na drugem koncu sveta, tudi občutiti je bilo to. Vsi so me gledali, ker sem bila tujec. Potem mi ni preostalo drugega, kot da sem veliko spraševala. Prostora, da bi se delala fino, enostavno ni bilo. Spoznala sem, da če si prijazen in veliko sprašuješ, se vedno najde nekdo, ki ti je pripravljen pomagati. Po koncu osamljenega prvega tedna je sledilo nepozabno leto in ne bi izkušnje zamenjala za nič na svetu.

15. KAJ VAM POMENI ARTISH?
Artish se mi zdi enkraten dogodek, ki povezuje ljudi, ki si želijo ustvarjati nekaj, kar je boljšega. Nekaj, z malo več duše in osebne note. Sejem, kjer se družimo, kjer si pomagamo, kjer ustvarjamo nova prijateljstva. Pravzaprav je to neka prijetna čajanka za dušo.
 
Kje najdeš kavo Kolektiv 22?
FACEBOOK STRAN

FOTOGALERIJA